Sto prašičkov reloaded

Knjiga Sto prašičkov poje - Ljubezen premaga vse

Končno je izšla dolgo pričakovana knjiga, ki pod naslovom Sto prašičkov poje – Ljubezen premaga vse združuje vse zapise slavnega bloga 100pp, ki je bil priljubljen in bran med leti 2006 in 2008 potem pa je kar izginil, ker so se njegovi snovalci odločili, da je za njimi zaključena celota, za katero je potrebno pospraviti in narediti bilanco. Ker sem imel jaz to čast, da sem blog postavil, z njim v času obratovanja tudi upravljal, ter občasno celo sam dodal kakšen zapis, me je doletela čast, da za knjigo napišem spremno besedo. Knjiga je izšla pri KUD Medvedek, kjer jo lahko tudi naročite in kupite, tukaj pa v celoti objavljam spremno besedo.

Na vsako plodno obdobje, sveta mati Svinja v ta svet skoti sto prašičkov, ki se raztepejo po vsej zemeljski obli. Takoj, ko se odcepijo od tople mamine dojke, prašički raziskujejo svet, raziskovanje sveta pa je umetnost in umetnost ni nič drugega, kot raziskovanje sveta. S tem ne mislim raziskovanja tako očitnih stvari, kot so nova celina ali pikrinska kislina ali nov planet v osončju Betelgeze, ampak veliko bolj subtilno raziskovanje: raziskovanje življenja samega in vsega, kar stoji za njim in vsega kar stoji za tistim, ki stoji za njim in tako naprej do neskončnosti.
V tem so Prašički neprekosljivi. Navaden človek spije kavo in dela naprej. Ko Prašiček spije kavo, je tako, kot bi si Frodo nadel prstan: svet postane nekoliko bolj zamegljen, robovi pa bolj ostri in glasovi močnejši. Ko gre navaden človek v savno, se tam prepoti in sprosti. Za Prašička je savna portal v nove svetove, kjer se srečuje z neznanimi bitji, ki ga včasih zabavajo, včasih strašijo, včasih pa mu samo pokažejo ogledalo in takrat se prašiček ponavadi zjoče. Ne od žalosti, ne od veselja, prašiček se vedno zjoče od navala čustev, ki ga ne povzroči nič drugega kot hvaležnost čista Ljubezen do matere Svinje, ki pa je prašiček nikoli ne poimenuje tako in jo redkokdaj sploh omeni, omenja pa jo z najrazličnejšimi pojmi in imeni.
Najbolj od vsega pa Prašički ljubijo naravo. Predvsem gozd in sveto reko Iško. Tam je kraj počitka in regeneracije in to je kraj, kjer prašički najraje ustvarjajo in s svojo glasbo naravi vračajo vso lepoto, ki jo od nje prejemajo.
Ali so prašički narcisoidni? Prašički neprestano bijejo bitko prav s svojo narcisoidnostjo. Biti hočejo skromni in ponižni, kot kaki menihi, a jim to ne uspeva. Vendar je ta bitka z lastnim egom prav to, kar jih najbolj definira. Zaradi te bitke, so nastali vsi zapisi v pričujoči knjigi in zaradi te bitke mnogi zapisi, ki bi lahko nastali, niso nikoli bili zapisani, so bili zapisani a nikoli oddani, ali pa so bili oddani in kasneje zbrisani. Pričujoča knjiga je zbor vsega, kar je preživelo bitko med Prašički in njihovim egom.

Če si želite Prašičke doživeti, ste prijazno vabljeni na predstavitev knjige v Hišo na Purgi v petek 11. decembra 2015 ob 19.00 ali v Maribor 21. decembra (o uro in kraj sporočim, ko mi bosta znana).

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.