Ko sem pred nekaj dnevi prebiral odlično dramsko besedilo Zalke Grabnar Ampak Dane, me je prešinila tale misel o vodnih pipah v Angliji. Besedilo je sicer iskriva monodrama o sodobnemu vase zagledanemu moškemu in njegovimi težavami z usklajevanjem ženske in moške družbe, želja, potreb in krute realnosti.
Droben citat iz besedila:
Angleži imajo še vedno na umivalniku dve pipi. Eno za vročo, eno za mrzlo vodo. Imajo Milenijsko kolo, še vedno pa dve pipi na umivalniku… Vroča, mrzla, vroča, mrzla, vroča, mrzla, vroča, mrzla …
Zaka Grabnar: Ampak Dane
Res je. Kljub temu, da se Anglije ne spominjam pa se prav dobro spominjam umivalnikov na starih tovornih ladijah, kjer so angleško tradicijo spoštovali do te mere, da so ob peti uri servirali čaj (kljub temu, da je bila ladja slovenska, večina posadke pa tudi).
Kako je mogoče, da se nek narod v neki podrobnosti tako vztrajno upira napredku? Mešalne pipe obstajajo že vsaj pol stoletja, približno četrt stoletja pa poznamo tudi enoročne mešalne pipe.
“Vroča, mrzla, vroča, mrzla, vroča, mrzla, vroča, mrzla … ” 😀
Angleži bi morali za Evropejce nad svoje umivalnike dodati sledeča navodila
- s čepom zapri oddtok
- s pomočjo obeh pip si v lijaku pripravi ravno prav toplo vodo
- umij se tako, da z rokami zajemaš vodo iz lijaka
- po končanem umivanju spusti vodo iz lijaka tako, da iz nje izvlečeš čep
Se sploh še spominjamo, da so se naši stariši, ali stari starši umivali tako, da so v lavorju zmešali hladno vodo iz vodnjaka s toplo vodo, ki se je grela ob štedilniku? Umivalnik je bil takrat okrogla lončena posoda.
Morda pa so angleži s svojo trmoglavostjo le preskočili eno od zablod napredka. Nenazadnje je umivanje s tekočo vodo veliko bolj potratno od starinskega načina, voda pa je vedno bolj dragocena.
Enoročna mešalna pipa je dvakratno potratna, saj je potratna tudi z energijo: odpiramo jo vedno na sredini in s tem izpuščamo toplo vodo če jo potrebujemo ali pa ne. Kadar jo potrebujemo, malo počakamo, da hladna voda iz cevi odteče, kadar pa je ne zgolj zamenjamo ohlajeno vodo v cevi s toplo, ki se nam ohladi za naslednje umivanje …
To pa še ni vse. Da nam pod tušem ne bi bilo potrebno čakati na toplo vodo, obstaja sistem kroženja. Topla voda v cevi med grelcem in tušem ves čas kroži in nam je na voljo takoj, ko odpremo pipo. S tem seveda ves čas grejemo zid, ki ga, po možnosti, na drugi strani hladimo s klimo 😀
Včasih me presune, kako potratni znamo biti, kadar gre za udobje. Saj ne, da imam kaj proti udobju, ampak za nekatere reči pa se je res dobro vprašati: se splača?
P.S.: Ob tem razsvetljenju ne bom šel “na vrat na nos” menjavati vse pipe v stanovanju. Nisem tak tip. Ko pa bom kupoval naslednjo, si bom gotovo zbral dvoročno. Zdaj imajo take s keramičnimi ventili in nekatere so prav “fensi”.
Dodano več let kasneje: Monodrama Ampak Dane je bila uprizorjena v gledališču Glej v režiji Ajde Valcl z igralcem Milanom Štefetom.
