Weblog, blog, internetni dnevnik…
Eden zadnjih pojavov, ki jih je zbudila vesobsegajoča in vsezmogljivejša internetna tehnologija. Je pesek informacij, ki prihaja od majhnih uporabnikov interneta.
Eden zadnjih pojavov, ki jih je zbudila vesobsegajoča in vsezmogljivejša internetna tehnologija. Je pesek informacij, ki prihaja od majhnih uporabnikov interneta. Večina blogov, ki sem jih imel priložnost prebirati je bila precej nezanimivih. To je verjetno za to, ker jih pišejo programerji. Ponavadi pišejo o tem, kako so pozno v noč programirali, ali pa se zapijali, ali pa oboje (sicer ponavadi ne hkrati) … Zatorej lahko rečem, ta weblog, ki bo prej ali slej dobil tudi novo, bolj sveže ime, zagotovo ne bo takšen …
Ali je lahko osebni dnevnik zanimiv za javnost? Dokaz, da je to nekatere celo zanima so dnevniki bolj ali manj zmamih ljudi v dnevnem časopisju. Toda, kdor je prebral, ali prebira v Delovi Sobotni prilogi tovrstne dnevnike, ta ve, da imajo lahko celo, sicer zelo zanimivi ljudje, blazno dolgočasen teden … ali pa ga na dolgočasen način opišejo … Bolj zanimive so kolumne. Kolumne izurjenih piscev, kot so Gradišnik, Nežmah, Štefančič ipd., so ponavadi bolj zanimive za branje, pa če se človek z njihovimi mnenji strinja ali pa ne …
Zadeva, ki jo prebirate je torej moja zasebna kolumna. Ne bom pisal o tem, kaj sem jedel za zajtrk (razen, če ne bo res kaj izjemnega in zanimivega, ali na kakšni prav posebni lokaciji, ali ne vem kaj). Na dan se mi utrne nešteto idej. Nekatere hranim, druge delim. Včasih sem jih delil na forumih ampak tam je vedno nekaj napihnjencev, ki ti hočejo stvari na vsak način sesuti, da bi dokazali svojo večvrednost, v katero sicer niso čisto prepričani. Nič nimam proti komentarjem in kritikam, in tudi tukaj so dobrodošli, a kdor je obiskoval forume, ve …
Zatorej: Pijte moje besede! (J. Tardieu)
