Ste že slišali za Partis? Velika verjetnost je, da ga uporabljate tako kot mnogi slovenci. Toda Partisa ne boste našli na seznamu najbolj obiskanih spletnih strani, ki ga vsak mesec objavi MOSS, čeprav ima na Aleksi rank 5 v Sloveniji (takoj za facebookom) in globalni rank 7.919 v času ko to pišem. Če boste odprli partis.si…
Kdo drug kot Microsoft, je sprožil prvo odškodninsko tožbo zaradi goljufivega klikanja na oglase. Zahtevana odškodnina ni nič kaj skromna: 750.000$
Vendar zgodba ni tako preprosta. Ni šlo namreč za klike na oglase lastne strani, temveč za klike na oglase konkurence.
Kljub temu, da ima WolframAlfa (v nadaljevanju WA) domač izgled spletnega iskalnika, to vsekakor ni. WA je “računsko znanstveni iskalni stroj”. Za razliko od iskalnikov kot je google, WA ne brska po spletu temveč po lastni bazi znanja. Ambicija njegovih stvarnikov je, v najkrajšem možnem času vnesti v bazo podatkov VSE znanje človeštva, nato pa le še dodajati novo in posodabljati staro znanje.
Na švedskem ustanovljena Piratska stranka, ki se zavzema za spremembe zakonov o avtorskih pravicah, patentih in zaščiti zasebnosti na internetu in nasploh, je na včerajšnjih volitvah dobila en oziroma dva sedeža (izmed 18 oz. 20 glede na izid Lizbonske pogodbe) v Evropskem parlamentu!
Ko sem pred pol leta pisal o Global pension planu si nisem mislil, da bo povzročil takšno poplavo komentarjev na mojem skromnem blogu. Prebral sem komentarje, preveril kaj se novega dogaja in ugotovil, da je čas za “update”.
O Googlovem Chromeu se govori, da je vohunsko orodje oz. spyware. 21. septembra letos je Google dodal na seznam nevarnih strani vse, ki uporabljajo dinamično domeno mine.nu (med njimi je tudi vremenska postaja Koseze), uspešna spletna stran sourcetool.com, ki je močna konkurenca Googlovemu partnerju business.com je nenadno padla v iskalnih rezultatih. Kaj vse to pomeni za Google in kaj to pomeni za svetovni splet?
O Googlovem brskalniku so že nekaj časa krožile špekulacije, Google sam pa jih je komentiral v stilu “lotevamo se pač vsega, kar se nam zdi zanimivo”. Nekateri so ugibali, da se bo, po Gmailu preprosto imenoval Gbrowser, toda kdor pozna in razume skrben Googlov marketing ve, da se to vse preveč slabo sliši in predvsem, da ni dovolj mednarodnega značaja. Beta verzijo Googlovega brskalnika smo pred tedni v resnici dobili in imenuje se Google Chrome. Prve vtise uporabe si lahko preberete v temle prispevku.
Kadar nudim tehnično pomoč, pogosto vprašam “kakšen brskalnik uporabljate?”. Mnogi mi odgovorijo “google”. In potem jim razložim, da je google iskalnik, brskalnik pa je program s katerim obiskujejo internetne strani. Drugi odgovor je ponavadi “Internet” :p …
Obrazci zaščiteni s sistemom CAPTCHA (to je sistem, ki zahteva da pretipkate čudno napisan niz znakov), so uporabnikom neprijazni, zato jih moramo uporabljati zmerno in samo kadar ne gre drugače. Večino spam botov (programov, ki samodejno izpolnjujejo obrazce po spletu) se da premagati že z bolj prefinjenimi metodami …
Vsak uporabnik elektronske pošte in interneta se je z njim že srečal. Spam ali spletne, elektronske smeti niso le nadležne, njihov vpliv na delovanje interneta je razdiralen, saj so se nekoč odprte spletne skupnosti ravno zaradi zaščite pred spamom zaprle in omejile dostop, zaradi spama moramo v obrazce prepisovati čudne kode itd. Od kod pa je spam dobil ime?
Nedavno sem bil obveščen s trani enega od komentatorjev na temo GPP o novi priložnosti za bajne zaslužke, imenovani Finanzasforex. Takrat sem stvar samo površno pregledal. Tokrat se vračam k njej.
Sanjskih poslov, ki vam jih ponujajo vsevprek po internetu in drugod je veliko. Se splača investirati? Kako ravnati, da bo investicija varna? Kaj poleg investiranih sredstev še tvegamo in kako ravnati, da bomo mirno spali? Na ta vprašanja in na vprašanja, ki jih vse pogosteje dobivam v obliki komentarjev na moje prispevke o Global Penzion Planu, skušam odgovoriti v temle pirspevku.
