Ali lahko še zaupam Lekarnam in lekarnarjem?

So zaposleni lekarnarji res prisiljeni ravnati kot trgovci? Ali je možno, da je lekarnar plačan glede na promet, ki ga ustvarja, tako kot prodajalka v trgovini s tekstilom?

Javni zavod Ljubljanske lekarne se je nedavno hvalil z 19 miljoni dobička. Zavodi naj ne bi imeli dobička od osnovne dejavnosti, če pa jim kakšna izmed dodatnih dejavnosti prinese dobiček, naj bi ga investirali nazaj v osnovno dejavnost.

Že uvedba kartice zvestobe, trgovske blagovne znamke in kartice ugodnosti me pri lekarnarju navdajata k nelagodju. Me lahko pozdravi zdravilo zato, ker je moderno? Ali pa ker je je pravkar v akciji?

Po eni strani se zdravstvo trudi smiselno omejiti porabo zdravil in svari pred kupovanjem zdravil na zalogo, po drugi pa se neka lekarna obnaša kot supermarket s spodbujanjem nakupov zaradi akcije, kupovanja zdravil na zalogo in ostalimi škodljivimi praksami potrošništva, ki jih v samopostrežbah sicer toleriramo, za farmacevtsko stroko pa so nedopustne.

Dokončno me je k temu zapisu spodbodel email, ki sem ga prejel od prijateljice, ki ga je posredovala od prijatelja … itd. Email objavljam v celoti, zato da bi o tem izvedelo in razmislilo čim več ljudi.

O tem, kako želja po denarju in prevladi neusmiljeno tepta etična načela farmacevtske stroke

Zgodbe, ki se odvijajo ob pultih Ljubljanskih Lekarn dan za dnem, številnim farmacevtom ne pustijo več mirnega spanca…tudi meni ne. Strašanski občutek slabe vesti, nemoči, krivde…zaradi ravnanj, ki jih moramo delati pod prisilo. Dva »velika« gospoda v članku sta do potankosti dorekla stvari; v šahu tako držita tiste ljudi, na katere se je bilo še nedolgo nazaj moč zanesti in ki so se z vsem bitjem trudili delati v dobro bolnika oz. obiskovalca lekarn.

Iz prve roke bi, vas bralec, rada opozorila: v Lekarni Ljubljana vas zlorabljamo, izkoristimo vaše zaupanje. Ko nam zaupate težavo, moramo mi iz tega iztržiti čim več. Tako je. Tako nam je »ukazano«. Od tega je odvisna moja plača, ker če ne bom na mesec prodala določene količine določenega zdravila, ki se vam nasmiha iz kataloga, bom poklicana na razgovor in kaznovana z nižjo plačo. Možno je celo, da bo moje ime zakrožilo po interni pošti Lekarn Ljubljana. Kot nekakšen način sramotenja, ker sem spodleteli primer indoktrinacije. Kolikokrat se je zato že zgodilo, da sama kupim večje število škatel tistega zdravila, ki bi ga sicer morala vljudno »vsiliti« bolniku, in potem zdravilo na primeren način uničim. Tako je namreč zame lažje, ker na tak način ne grem preko svojih načel.

Kodeks lekarniške deontologije namreč pravi:

– Farmacevt je pri opravljanju svojega poklica v mejah svoje strokovne usposobljenosti in v skladu z zakonom samostojen in neodvisen ter za svoje delo odgovoren pred svojo vestjo, bolnikom in družbo.

– Farmacevt je osebno odgovoren za zdravila, ki jih je vročil brez recepta.

– Farmacevt lahko, v interesu zdravja bolnika, odkloni izdajo zdravila.

– Farmacevt mora v mejah svoje strokovne usposobljenosti in pristojnosti preprečiti napačno zdravljenje.

Verjetno bo ta mejl zakrožil tudi izven meja Ljubljanskih lekarn. Kolegi z drugih koncev Slovenije pravijo, da v svojem poklicu še vedno uživajo. Da so na voljo bolniku, da mu ta lahko zaupa svojo težavo in da se lahko pogovorijo z njim, mu svetujejo…mu svetujejo celo to, da je zdravilo pri njegovi težavi odveč. Ker to je naloga farmacevta…nadzor nad uporabo zdravil…zagotavljanje smotrne uporabe zdravil.

Pri nas v Ljubljani žal ni več tako. Alternativa so le še zasebne lekarne, na katere smo se farmacevti iz javnih lekarn še do nedavnega jezili, zdaj jim dobesedno zavidamo. Še vedno lahko namreč opravljajo svoj poklic častno, v vsej njegovi plemenitosti.

Farmacevtka

Valentinovo v Dresdnu

Kaj je weblog?

Brezplačno in legalno

Varno investiranje v programe z visokim donosom