Valentinovo v Dresdnu

Počasi mineva šestdeset let zadnjih izdihljajev tretjega Rajha in temu primerno morbidne obletnice imamo.

Zanima me, če so si zavezniški “junaki” zaželeli veselo Valentinovo preden so šli zavestno pobit več deset tisoč civilistov v Dresden. Verjetno tega ne bomo izvedeli nikoli…

O Dresdenu se govori veliko premalo. Nemci imajo o njem mešane občutke: krivde, zaradi holokavsta, ki so ga sami zagrešili in besa zaradi množičnega pokola njihovih družin. Namesto da bi se oboje zrcalilo v slehernem nemcu, namesto, da bi vsak nemec občutil in si priznal pravico do besa in bi se tudi vsak nemec zavedal kolektivne krivde nacizma, se je Nemčija razdelila: na eni strani so spodobni nemci, ki jih mučijo občutki krivde in ki so Dresden izbrisali iz kolektivnega spomina, in na drugi strani neonacisti, ki poosebljajo le bes, povdarjajo le zavezniške zločine v Dresdenu in so holokavst in kolektivno krivde zbrisali iz kolektivnega spomina. K sreči jih je manj, a ker se je bes mnogih obesil na peščico, so ti toliko bolj besni.

O Dresdenu bi morali povedati resnico…

Dresden je bil v resnicBombardiranje Dresdnai zločinsko dejanje. Danes z zgodovinske razdalje o tem ne bi smeli več dvomiti. Redkokdo ve, da je v Dresdenu umrlo več ljudi, kot v Hirošimi in Nagasakiju skupaj. Najvišje ocene smrti gredo nad 200.000 mrtvih, čeprav nekateri uradni zgodovinarji trdijo, da jih je bilo le 30.000. Če vzamemo, da je v Dresdenu v času bombardiranja živelo okoli 700.000 ljudi in da je bil Dresden porušen in požgan do tal, potem se mi ocena 150.000 žrtev zdi precej realna.

Zakaj je bil Dresden zločin? Ker so napadalci bombardiranje izvedli z namenom, da bi povzročili kar največ žrtev. Začelo se je s sandardnim bombardiranjem, ki naj bi predvsem odkrilo strehe in s tem gorljive materiale. Temu so sledile ogromne količine zažigalnih bomb (fosfor, napalm), takoj za tem pa so izvedli še eno gosto bombardiranje s klasičnimi bombami, ki “naj bi gasilcem preprečilo gašenje požarov”. S tem se je celotno mesto spremenilo v en požar. Temperature nad mestom so dosegle do 1500 stopinj C! Tako ogret zrak se je z veliko hitrostjo dvigoval in pod seboj puščal velik podtlak, ki ga je nadomestil hladen zrak. Hitrosti vetra na mestnih ulicah so bile takšne, da je mnoge ljudi dobesedno posesalo v ogenj!

Nobenega dvoma ni, da je bombardiranje Dresdna imelo pogubne posledice za takrat že skoraj premagan tretji rajh, pa vendar se mi zdi cena, ki so jo morali za to plačati civilisti in celo mnogi vojni ujetniki, neprimerna.

In končno ne bom pozabil niti biografskega romana francoskega pisatelja Francoisa Cavannaja, Les Ruskofs (žal ni preveden v slovenščino), ki je bil v času vojne interniran v enem od nemških delovnih taborišč v okolici Berlina. Videl je mnoga bombardiranja zaveznikov in pomagal pri iskanju preživelih in izkopavanju trupel. Povedal je nekako takole:”V okolici Berlina in verjetno tudi drugih nemških mest so dobro znane industrijske cone. Tam izdeluje Rajh hrano za svoj požrešni aparat smrti. Nikoli ne bom razumel, za kaj na ta vojaško industrijska območja nikoli ni padla ena sama bomba…” (citiram na pamet, knjige nimam pri sebi)

Ugibam, da je že takrat kapital veljal mnogo več, kot človeška življenja. Ugibam …

Še bi lahko napisal a nimam časa…

Kako si lahko ljudje za Valentinovo lahkomiselno poklanjajo srčke, medtem ko po svetu od teh istih ljudi izvoljeni sejejo nove in nove Dresdne …