Brina Svit: Moreno
Moreno je pretresljiva zgodba ženske, ki se igra s čustvi moškega. Poslastica za ljubitelje izbrane literature. Proze, ki se bere kot poezija in v kateri je vsak odstavek celota zase. Takole sem se naslovil na junakinjo, ko sem knjigo odložil:
Poznam te. Srečal sem te v mnogih ženskah. Fatalna ženska, ki potrebuje, da osmisli lasten obstoj, divjo romantično zgodbo. Potrebuje moškega, s katerim se spogleduje. A varno. toliko, da ne more biti kriva. Nikoli se ne vplete popolnoma: včasih samo duhovno, včasih samo telesno…
Vedela si. Morala bi vedeti. Vedeti, da se upanje lahko spremeni le v dvoje: izpolnitev ali obup. Dala si upanje kljub temu da si vedela, da ne moreš dati izpolnitve. Vedela si, da boš na koncu prinesla obup. Mar nisi razumela, da si bila njegov Moreno ti? Prišla si v trenutku obupa in ponudila človeku, da ga odpelješ v galerijo, v katere vstop je zamočil že zdavnaj. Toda v nasprotju s tvojim Morenom si ga ti zapustila in izginila tik pred vrati galerije. Vedela si, da nisi angel. Vedela si, da mu upanja ne moreš izpolniti.
Nisi angel. Si hudič. Daješ upanje, se poigravaš, pričaraš lepe trenutke, ki pa jih kazi grenkoba dvoma. Svojo žrtev pripelješ čisto do vrat, potem pa jo pahneš v najglobje brezno.
V mojih očeh si veliko hujša od snobovske baronese nad katero vseskozi izražaš prezir, ki si ga zasluži. Hujša si zato, ker ona vsaj ve, kje je njeno mesto in kje mesto drugih. Ne dela si utvar o tem, da lahko osreči druge s tem, ko jim omogoči prebivanje na njenem prelepem posestvu: od njenih zaščitnikov, pesnikov in pisateljev zahteva poročilo. Ne hlini dobrotnosti. Jasno pove zakaj to počne: zaradi sebe. Zbira pesnike in pisatelje. Toda oni vedo, kaj od nje pričakujejo in kaj ji dolgujejo. Ti zbiraš žrtve svojih romantičnih avantur brez katerih ne moreš živet. Z njimi tešiš žejo svoje nenasitne duše. Toda tega se ne zavedaš. Hliniš dobrotljivost: bila si razumevajoča in prijazna do moškega. Zato si ga osvojila. Ko se je sam zavedel, da ga vodiš v pogubo in se je skušal umakniti, mu umika nisi dovolila. Nisi mu dala miru. Hotela si popolno zmago. Zalezovala si žrtev do konca. Bila je lahek plen. Prav primeren za tvoje enomesečne počitnice v Toskani. Ko se je uklonil. Ko si ni želel več drugega kot to, da ga vzameš s seboj si šla. In ga pustila tam…
To je dober roman! Na začetku sem se dolgo spraševal, če ima sploh kaj za povedat. V branju se vztrajal samo zaradi izbranega stila in besed, ki se berejo kot se posluša Bachova glasba… Toda na koncu se je slika vendarle sestavila v popolnost. Moreno je knjiga ki se začne in konča z zadnjim poglavjem.
